.png)
Poglavitni problem
Ker nočemo, da je kovačeva kobila bosa, v naši ekipi vsake 3-4 mesece izvedemo Quantifly analizo. V analizi, ki smo jo izvedli novembra 2021, smo ugotovili, da je bila osrednji problem nizka socialna povezanost zaposlenih.
Identificirane okoliščine, ki so prispevale k nizkemu rezultatu, so bile hibridni način dela, zaradi katerega je del podjetja večinsko delal od doma. Zelo hitra rast podjetja in povečevanje ekipe je še dodatno znižalo socialno povezanost.
Cilji
Cilj je bil zvišanje socialne povezanosti med zaposlenimi in izboljšanje kazalnika na naslednji analizi.
Ovire
Okoliščine, ki so prvotno prispevale k nizki socialni povezanosti (hibridni način dela, hitra rast podjetja), se tudi po analizi niso spremenile.
Dodatna ovira je bila preobremenjenost vodstva, ki si je sicer želelo dobro socialno povezanost zaposleni, a ni imelo časovnih kapacitet za aktivno delovanje na tem področju.
Rešitev
Skupaj z vodstvom smo identificirali in opredelili ključna področja za izboljšave. Po tem, ko smo z vodstvom opredelili ključna področja za izboljšave, so bili rezultati analize in priporočena področja razvoja predstavljena tudi drugim sodelavcem. Da bi zagotovili uvajanje sprememb, ki jih bomo s sodelavci podpirali, smo jih želeli aktivno vključiti v proces načrtovanja in izvedbe.
Zato smo izvedli delavnico, na kateri smo lahko podali predloge ter prevzeli odgovornost za uvajanje sprememb na različnih področjih.
Delavnica za zaposlene
Delavnico sta v sredini meseca januarja izvedla dva od naših internih psihologov. Sestavljena je bila iz dveh delov, osredotočili pa smo se na 3 ključna področja, ki so bila izglasovana s strani zaposlenih (socialna povezanost, medekipno sodelovanje, razvoj zaposlenih).
1. Zbiranje predlogov/idej
V prvem delu so zaposleni preko brainstorminga podali raznolike ideje, kako bi lahko izboljšali izbrana področja.
Eno od področij, na katera smo se osredotočili, je bila socialna povezanost. Zaposleni so podali različne ideje za aktivnosti, s katerimi bi lahko izboljšali socialno povezanost, kot so npr:
- skupne kavice ali čaji,
- mesečni teambuildingi,
- tedensko skupno kosilo,
- praznovanje rojstnih dni,
- poseben prostor za druženje (npr. kavči v prostoru),
- dejavnosti izven delovnega časa (kave, večerne pijače, koncerti …),
- skupno proslavljanje uspehov/dosežkov.
.png)
Zaposleni so nato izglasovali, kateri od teh ukrepov se jim zdi najbolj primeren oz. katerega bi si želeli implementirati. Največ glasov je prejel ukrep “skupno proslavljanje uspehov/dosežkov”.
2. Akcijski načrt
V drugem delu delavnice so se zaposleni razdelili v skupine, vsaka od skupin pa je bila zadolžena za pripravo akcijskega načrta za enega od ukrepov. V okviru akcijskega načrta so morali zaposleni zapisati, kaj bodo naredili (kaj so prvi trije koraki), kdaj in kje se bo to dogajalo ter kakšen učinek bo imelo.
Skupina, ki je bila zadolžena za pripravo akcijskega načrta za proslavljanje skupnih uspehov/dosežkov, se je odločila, da bo proslavljanje potekalo vsak zadnji petek v mesecu v pisarni. Učinki, ki so jih predvideli, so bili izboljšanje povezanosti in motivacije zaposlenih ter ovrednotenje truda, ki smo ga zaposleni vložili v doseganje mesečnih ciljev.
Na kratko so bili njihovi koraki sledeči:
- Zbiranje informacij, kaj so bili naši mesečni cilji in kaj smo dosegli (znotraj vsake ekipe)
- Predstavitev teh informacij zaposlenim - npr. post na Slacku
- Organizacija praznovanja na lokaciji (nakup pripomočkov, vabilo itd.)
Rezultat
V januarju se je izvedlo prvo skupno praznovanje uspehov/dosežkov, v okviru katerega so se izvedli vsi trije zastavljeni koraki. Ugotovili smo, da je zaposlenim takšno skupno praznovanje blizu ter da nas resnično še bolj poveže. Praznovanja so se zato nadaljevala tudi v februarju, marcu in aprilu ter tako postala ustaljena praksa.
Kaj še smo uvedli?
Organiziranje praznovanj dosežkov enkrat mesečno zagotovo ni edina stvar, ki je vplivala na socialno povezanost ter težko govorimo o izoliranem učinku. Tekom preteklih mesecev so se poleg mesečnih praznovanj nenačrtno zgradili tudi drugi rituali, ki so vplivali na socialno povezanost
V januarju še nismo imeli prostorov za izvedbo takih druženj, zato smo v mesecu februarju preuredili eno od obstoječih pisarn ter tako naredili posebno mesto, namenjeno izključno druženju (to so tudi zaposleni predlagali na delavnici). Vedno več zaposlenih je tudi začelo delati na lokaciji in spontano so skupna kosila postala navada.
Poleg že omenjenih skupnih praznovanj, ločenega prostora in skupnih kosil pa so se pri nas ustalile tudi druge ideje, za katere so pobudo podali zaposleni. Te so denimo:
- druženja izven delovnega časa,
- skupno pitje kave/čaja,
- izvedeni teambuilding v marcu.
Učinek
Verjetno vas zanima, kako je vse to vplivalo na rezultat pri naslednji analizi, ki smo jo izvedli v marcu. Vsekakor lahko rečemo, da so bili navedeni ukrepi uspešno implementirani, rezultat pa je višja socialna povezanost zaposlenih.
